Hrana in HRANA

Hrana in HRANA 

Pride čas, ko stara stališča, prepričanja, navade več ne ustrezajo. V vmesnem času, ko staro ni več dovolj uporabno, novega pa še nismo razvili, lahko nastane »kriza«. Če uvidimo, da gre v resnici le zato, da je treba staro nadomestiti z novim, bolj učinkovitim, se »kriza« prelevi v priložnost.

Staro ni več uporabno..

Spoznavamo, da je »včerajšnja« ekonomija zastarela, »včerajšnji« pristop na trgu neučinkovit, »včerajšnji« odnosi med ljudmi nas več ne osrečujejo tako kot včasih.. Same odlične priložnosti za spremembe na bolje!  Za posameznika je morda najbolj aktualen, bistven premik od čistega materialnega nazora k poglabljanju v finejše nivoje bivanja. Če smo se še do »včeraj« lahko ukvarjali predvsem z materialnimi vidiki kot so denar, znanje, fizično telo, šport, hrana…, to danes preprosto ni več dovolj. Vse bolj dojemamo, da človek ni le materialno bitje, da je nekaj več. In da je treba nekaj spremeniti. A kaj? Če si res prisluhnemo, nam notranji glas to zagotovo prišepne. A kaj, ko je stara navada – železna srajca. Če se za to, kar nam prišepetava notranje  vodstvo, ne zmenimo, nas narava ali Življenje ali kakor pač kdo to imenuje, zagotovo opozori. Najprej bolj nežno, če pa se ne odzovemo, so opozorila vse močnejša. Morda se nas loti resna bolezen ali pa kakšna druga težava.

Težava je priložnost..

Ko bolezen ali težavo prepoznamo kot priložnost, ki nam jo daje ŽIVLJENJE, da nekaj spremenimo, izboljšamo, je namen dosežen. Sama jemljem čas, ko moje telo odpove in moram v posteljo, kot možnost, da v miru predelam in opustim stare zamere, jezo, užaljenost, strah... Zelo odločno sem se morala tudi spopasti s svojo odvisnostjo od dela. Tudi ko svoj stari notranji program, ki te vodi, prepoznaš, ga težko opustiš.. Ko ga opuščaš, občutiš kako izgubljaš tla pod nogami. Z muko se ločuješ od nečesa, kar ti je napolnjevalo življenje, te tolažilo, ti dajalo smisel, te razveseljevalo.. Težko je, ko veš, da stara pot ni več dobra, nove pa ne vidiš, še ne poznaš.. A ni druge učinkovite poti kot lastna sprememba.. Življenje vse bolj jasno terja od nas, da smo odgovorni za vse, kar se nam dogaja.. 

Kaj se dogaja z nami??

Bistveno je, da se iskreno vprašamo, za kaj v resnici gre. Odgovore na vprašanja, kaj se z nami v resnici dogaja, kaj naj naredimo itd. najlaže dobimo v tihih uricah s samim seboj.  Lahko se sprehajamo v naravi, morda sedimo v tihi meditaciji. Zapremo oči in odženemo vsakdanje misli in se prepustimo poslušanju notranjega Vodstva. Vsak človek ga ima, le iskreno moramo biti odločeni, da mu tudi prisluhnemo, da se odzovemo na drobne namige, na tihe glasove, na svojo vest. Morda dolgo nič ne »slišimo«. A če je naša želja, da bi nekaj prepoznali in dobili napotke za naprej, res iskrena in globoka, nam bo kmalu gotovo postalo jasno, kaj nas muči in kaj bi morali storiti. Meni je danes recimo postalo jasno, da moram začeti bolj odločno prenašati naprej svoje izkušnje s področja notranje rasti. Da naj pišem tudi o HRANI za dušo, ne le o hrani za telo.    

Hvala, da ste mi prisluhnili. Povedati sem želela, da bom v bodoče govorila tako o »hrani« za telo« kot tudi o »HRANI« za dušo. Od materialnega k duhovnemu.. Tako terja današnji čas.

Vesela bom, če me boste vzpodbujali z vprašanji ( Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. ).

Marja