Jabolka me spominjajo na stare čase

Letos - 2010 - je k sreči spet jabolčno leto. Ne dovolite, da jabolka propadajo pred vašim nosom. Vsaka jabolka je namreč moč ohraniti tudi za zimo. Celo tista, ki »ne držijo«. Iz takih naredimo odličen sok, čežano, kompot ali jih posušimo. Ali pa naredimo odlično, naravno sladico.

Jabolka so vedno imela svoje dragoceno mesto med ljudmi različnih slojev in starosti. Spomnim se npr. strica Franca, kako je v letih po drugi svetovni vojni, ko sem bila še majhna punčka, izza modrega predpasnika pričaral jabolko, iz žepa pa pipec in rezal slastni sadež. Ali pa dedka sošolke Vike, ki je bil postrešček. (Ali ljudje danes še vedo, kaj je to postrešček? To je človek, ki se poklicno ukvarja s prenašanjem prtljage.)

Vikinega dedka in poklic postreščka sem spoznala, ko smo se leta 1953 zopet preselili v Maribor. Običajno je dedek, pokrit s posebno kapo, ki je označevala njegov stan, sedel pred mariborskim hotelom Orel na klopi za postreščke in skupaj še s kakšnim poklicnim kolegom čakal, da se je oglasil kdo, ki je potreboval pomoč. Vsak od postreščkov je imel voz na dve kolesi, na katerega so naložili kovčke in jih največkrat peljali na železniško postajo ali s postaje. Takrat ni bilo veliko telefonov, avtomobilov tudi ne. Tako je moral človek, ki je potreboval postreščkovo pomoč, priti peš do postreščka in se z njim vnaprej dogovoriti od kod in kam mu naj peljejo težak kovček ali kar je pač bilo. Vmes, med čakanjem, so se Vikin dedek in njegovi kolegi, krepčali z jabolkom in kosom kruha, kar je bila v tistih časih običajna malica. Meni taka malica še danes zelo tekne.

Ne vem kdaj so postreščki izginili. Verjetno konec petdesetih in v začetku šestdesetih let, ko smo začeli kupovati avtomobile in nabavljati telefone. Jabolka pa so k sreči ostala, le da se jih v začetku šestdesetih let spomnim v drugačni obliki. Študirala sem v Ljubljani in se spoprijateljila z Ljubljančanko Meto. Nedeljske popoldneve smo s kolegi večkrat preživeli v njihovi hiški med vrtovi, zadaj za Žalami. Tam je bilo mnogo bolj toplo vzdušje kot v študenstki sobici. Drobna Metina mama, Dolenjka, je bila srčno dobra ženska in je rada postregla študente, ki smo bili vedno pripravljeni dati kaj v usta. Včasih se je videlo, da vrta in vrta v svoji glavi, kaj bi nam lahko ponudila. Takrat so prišla običajno na mizo ocvrta jabolka. Kako so bila dobra! Nič jih nismo polagali na papirnate brisače v strahu pred odvečno maščobo. In tudi z belim sladkorjem smo jih mirno posipali po vrhu.

Na to odlično, preprosto in dostopno sladico sem se spomnila tudi, ko sem sestavljala seznam receptov za knjigo Božanske sladice. Želela sem, da so v knjigi jedi, ki imajo pri nas tradicijo, ki jih je moč narediti hitro in jih lahko pripravimo na zdravju prijazen način. Jabolka v srajčki dobro izpolnjujejo zastavljene kriterije. Osnova je testo kot za palačinke, le nekoliko bolj gosto. Lahko ga naredimo iz polnovredne moke (pri nas uporabimo dva dela pšenične in en del prosene moke) in vode ali kisle vode. Dodamo kanček soli in po želji malo trsnega sladkorja, morda še malo vanilije ali limonine lupinice. Pečena lahko potresemo s cimetom.

Zame so jabolka še vedno najbolj privlačna v jabolčnem zavitku. Najboljše testo je seveda tisto, ki ga naredimo sami iz polnovredne moke. Ali pa kupimo vlečeno testo in jabolčni zavitek bo še vedno imel pridih domačnosti. (Več v knjigi Božanske sladice). Pa tudi jabolčne pite iz polnovrednega testa vedno prehitro zmanjka.

Če nimamo časa, da bi delali zavitek, jabolka spečemo v pečici. Ali pa polovičke manjših jabolk na kratko dušimo z malo vode ali vina, jih odcedimo in položimo v papirnate čašice ter napolnimo z marmelado lepe barve.

In še jabolčna ozimnica: V jeseni imamo včasih več jabolk, kot jih lahko sproti porabimo, a ne držijo za zimo. Iz njih naredimo odličen jabolčni sok brez sladkorja, ki ga ustekleničimo ali shranimo kako drugače (in uporabimo tudi za peciva), čežano (jabolka zdušimo in zmečkamo) ali kompot, vroče nadevamo v kozarčke s pokrovi (takoj zapremo) in že je tu nekaj za zimo. Jabolčni kompot lahko oplemenitimo tako, da ga pred serviranjem pomešamo z višnjevim kompotom.

Jabolka lahko tudi dodajamo v marmelade. Tako marmelado zgostimo na naraven način (na primer grozdno, breskovo..). Zelo dobro se jabolka ujamejo tudi z malinami in z robidami. Maline ali robide dajo okus in barvo, jabolka pa še gostoto (in količino).

Najbolj udaren pa je recept za hiter jabolčni narastek, ki ga uporabim takrat, ko je veliko jabolk: jabolka očistimo, zmeljemo, pomešamo z moko iz prosene kaše (če še nimamo domačega mlina na kamne, lahko kašo zdrobimo kar v kavnem mlinčku). Dodamo pest rozin, lahko še pest orehov ali lešnikov, po okusu še malo osladimo, dodamo cimet v spečemo kot narastek. Pozimi, ko ni več jabolk pa iz 1 l soka in 3 dl koruznega zdroba naredimo rumenen rezine. (Zmes pol ure kuhamo, nato lahko še kaj dodamo, poravnamo, po želji po vrhu potresemo na primer kokosovo moko, ohladimo, narežemo..

Oh, pa na atomski štrudl sem skoraj pozabila. Najdete ga v Božanskih sladicah ali pa me pokličite.

Dober tek!