ekovas

Kaj je to "ekovas" ?

me je včeraj na sejmu Altermed v Celju vprašala sogovornica na predavanju- delavnici  Nare Petroviča, ko smo delali v parih. Na delavnici smo najprej posedli v krog, se tako bolje spoznavali in sprostili.. Nato smo se povezali po dva in dva. Na kratko smo se  predstavili eden drugemu; svoji sogovornici sem povedala, da me že dolgo privlači življenje v ekoskupnosti, samo, da jo moramo najprej ustanoviti. In da jih bo, upam, v Sloveniji kmalu nastalo kar nekaj...

K pisanju sem sedla, ker sem videla, da veliko ljudi ne pozna danes že precej razširjenega pojma ekovas. In ker sem želela podeliti dober občutek, ko smo pri eni izmed »sovaščank« sadili krompir. Pravzaprav smo se ves dan predvsem veselo družili. Krompir smo sadili le dobro uro in velika njiva je bila posajena, en, dva , tri kot bi mignil, saj nas je za delo poprijelo 27.. Ob tem smo se zabavali, mestni so najbolj uživali, da so smeli delati na zemlji.. Potem smo pojedli skupno kosilo. Vsak je nekaj prinesel, vso hrano smo zložili na skupen prostor. Kako lep pogled na pisano hrano. Občutek blagostanja, delitve, prijateljstva.. sodelovanja.

Po skupnem kosilu smo se zabavali ob glasbi ali klepetu, nato smo se razdelili v tri skupine. Vsaka je naredila maketo eko vasi. Te zamisli smo predstavili drug drugemu. Ob delu in predstavitvah smo se učili sodelovanja, strpnosti.. Vse bolj smo dojemali kakšno bogastvo zamisli in možnosti nastane, če strnemo vrste, če ustvarjamo skupaj.

Prav na kratko bi o ekovasi rekla takole

(če pa koga zanima več, si lahko o tej temi veliko prebere na spletu):

Ekovas je oblika življenja. Gre za življenje ljudi, ki ustvarijo in dograjujejo skupnost z namenom, da sodelujejo, si pomagajo, predvsem pa se družijo, živijo v naravi, brez stresa.. . Skrbijo zase in drug za drugega, za okolje, skupaj obdelujejo zemljo, gradijo hiše iz naravnih materialov, ali počnejo kaj drugega prijetnega in koristnega. Ne delujejo kot posamezniki, temveč kot skupnost. »Onstran ti in jaz«, je kasneje povdaril predavatelj Nara. To je bistveno. Tudi težko, ampak tako nam bo lepše. In to je izziv našega časa. Se povezati, vložiti v skupnost najboljše kar imamo.

Ob tem postanemo bolj zadovoljni, radostni, »široki«,  bogatejši... Kot za skupno mizo..

Kmalu se zopet dobimo. Če vas bo zanimalo še kaj več, pa se oglasite!