Hitro kosilo

Ta teden sem v bolniški. Ne čudite se, tudi upokojencem kdaj zmanjka moči in je treba malo izpreči.. Pa saj ni čudno, z možem delava kot da bi bila še prav mlada.. Kmalu se bova namreč preselila na Kras, kjer iz podirajoče zgradbe ustvarjava nov dom. Sedanjo hišo sva prodala in kmalu jo bova morala zapustiti; zato sva prisiljena hiteti. Naredila sva že več stanovanj in hiš, ker je to najino veselje; tako rekoč hobi. A tale kraška reč je večji zalogaj, kot sva si predstavljala. Vendar ko človek enkrat skoči v vodo, mora pač tudi izplavati..

Ob vedno novih gradbenih podvigih se kar naprej učiva; predvsem vedno bolje sodelovati. Spoštljivo in prijateljsko sodelovanje je res pomembno in nujno, če želimo zadovoljno in uspešno soustvarjati. Čeprav sva gradnje trenutno že malo naveličana, imava vseeno v mislih še hiško v ekovasi, ki jo načrtujemo s somišljeniki. No, samo eno hiško še narediva, če bo Bog dal..

Bolniška pomeni, da malo manj delam, malo več počivam, meditiram, berem.., da si vzamem čas za sprehod v naravi in za pripravo preprostega kosila, četudi le zase.. Šla sem torej na sprehod in domov prišla lačna ter en dva tri pripravila kosilo:

Od včeraj sem imela še malo prosene kaše.. Popražila sem jo na sezamovem maslu.. Pred sprehodom sem namočila pest hijiki alg. H kaši sem nameravala priložiti dušeno zelenjavo.. Ko sem rezala korenček, mi je tako teknil, da sem se odločila, da bom te lepe oranžne sončke kar presne naložila na krožnik.. Nato sem očistila in narezala por. Bolj zelene dele sem kar  presne posipala po kaši, ostalo sem malo podušila v vodi od namakanja alg.. in zložila na krožnik..

Takole:

Med kosilom sem priložila še malo vloženih štorovk.. in par tankih rezin prekajenega tofuja. Tudi malo popraženih semen na kaši bi teknilo. Pa drugič..