Naravna pot do zdravja

Naravna pot do zdravja

Pravijo, da v mladih letih zdravje zapravljamo, v zrelih pa ga željno iščemo nazaj. Ne vem, če sem ga v mladih ravno zapravljala, vsekakor pa zanj nisem znala skrbeti. Takrat tudi ni bilo tako dostopnega znanja o dejavnikih, ki najbolj vplivajo na zdravje (razen o gibanju; tega je bilo več kot danes): prehrana, čustva, stres…

Pravzaprav je bilo, le dostopno ni bilo tako kot je danes. Kajti v nekaterih starih zeliščarskih knjigah in zdravstvenih laičnih priročnikih piše marsikaj, o čemer se v drugi polovici prejšnjega stoletja ni več govorilo. Takrat sem sama popolnoma verjela medicinski doktrini in trditvam, da moramo jesti veliko mesa in uživati veliko mlečnega... Šele ko mi je konec 80 let zdravje zelo popustilo, zdravniki pa niso našli nobenega oprijemljivega vzroka, sem spoznala pomen prehrane in miselnost, ki mi je pomagala na zeleno vejo. Od takrat vem, da je moje zdravje v mojih rokah. Da so možnosti zdravnikov in današnje medicine pri njihovi najboljši volji silno omejene. Šele v zadnjih letih se dojemanje velikega pomena zdravega prehranjevanja in vpliva čustev ter podobnih dejavnikov na zdravje poglablja tudi v zdravniških krogih. Sama sem iz knjig o zdravi prehrani na primer že leta 1988 dojela, da mleko pri nekaterih ljudeh (tudi pri meni) povzroča veliko težav. In da me meso dela težko in utrujeno.. A v 80tih o tem v zdravniški ordinaciji ni smelo biti govora, danes pa vam bo to povedal tudi zdravnik.

Zdravje je v naših rokah

Zdaj sem vse bolj prepričana, da je naše zdravje v naših rokah. Da nanj odločujoče vplivajo prehrana, gibanje, zdrava miselnost.. In tako se tudi ravnam. Hvaležna sem, da se lahko zatečem k zdravnikom, če se poškodujem ali če zaradi kakršnegakoli vzroka izgubim nadzor. Da me pokrpajo in pomirijo.., nato pa je moje zdravje zopet moja skrb. Odkar to razumem, skoraj ne hodim k zdravnikom.

Verjamem tudi, da ima vsaka bolezen ali težava neko globlje ozadje, ki ga je treba odkriti in pozdraviti. Dokler tega ne uredimo, se tudi ne moremo dokončno pozdraviti. Tak pristop pa je seveda zelo zahteven.. Terja veliko poguma, samodiscipline, iskrenosti, a dolgoročno edinole deluje. Včasih pa je bolezen namenjena temu, da spremenimo svoje življenje. O pozitivnih dolgoročnih vplivih vedo veliko povedati ljudje, ki so doživeli hude travme. Da jim je stiska dobesedno uredila življenje..